
Celoten sestav stroja
Pri zahtevnejših projektih lahko razvijemo celoten 3D sestav: konstrukcijo, nosilce, osi, vpetja, montažne površine in prostor za komponente.
Od posamezne komponente do podsklopa ali sestava. CAD razvoj povežemo z materialom, obremenitvami, montažo in izbrano tehnologijo izdelave.


Pri zahtevnejših projektih lahko razvijemo celoten 3D sestav: konstrukcijo, nosilce, osi, vpetja, montažne površine in prostor za komponente.

Pri nosilcih in adapterjih lahko obliko prilagodimo obremenitvam: odstranimo nepotreben material, ohranimo funkcijo in dobimo lažji, bolj smiseln kos.

Modeliramo tudi posamezne podsklope strojev, nosilce, vpetja, šablone, adapterje in priprave, ki morajo biti uporabne za montažo ali proizvodnjo.
Generativno načrtovanje in topološka optimizacija sta orodji za razvoj. Rezultat preverimo z vidika izdelave, montaže in uporabe.
Namesto ene ročno narisane oblike se določijo cilji in omejitve: kje mora biti kos pritrjen, koliko prostora ima, kje so obremenitve, koliko mase želimo prihraniti in s katero tehnologijo bo izdelan. Na tej osnovi se lahko razvije več možnih konstrukcijskih smeri, ki jih potem tehnično očistimo in pripravimo za realno izdelavo.
Topološka optimizacija je uporabna, ko želimo ohraniti funkcijo in togost, hkrati pa zmanjšati maso ali porabo materiala. Rezultat ni slepo sprejet kot končni model, ampak služi kot osnova za bolj smiselno konstrukcijo z zaokrožitvami, stenami, rebri in detajli, ki jih je mogoče dejansko natisniti ali izdelati.
Pri obeh pristopih je pomembno, da rezultat ni samo zanimiva organska oblika. Model mora biti uporaben, merljiv, ponovljiv, primeren za material in dovolj enostaven za montažo, servis ali nadaljnjo proizvodnjo.
Generativni rezultat in topološka optimizacija sta razvojni izhodišči. Končno geometrijo prilagodimo obremenitvam, materialu, izdelavi in montaži.

Algoritemsko iskanje materialno učinkovite oblike ob definiranih vpetjih in obremenitvah.

Zmanjšanje mase ob ohranjanju funkcionalnih območij in poti prenosa sil.

Končni model upošteva standardne komponente, sestavljivost, servis in realno izdelavo.
Scan poda prostorsko referenco, urejen solid model omogoči nadzor geometrije, fizični prototip pa potrdi prileganje in izdelovalnost.

Zajeta oblika določi prostorske omejitve, priključna mesta in ključne površine.

Površinska referenca je pretvorjena v geometrijo, primerno za spremembe in izdelavo.

Izdelana prototipa omogočita pregled oblike, površine in realne uporabe.
Najprej določimo, kaj mora kos delati: kje je vgrajen, kaj drži, kaj se premika, kakšne so obremenitve in omejitve prostora.
Pripravi se začetni 3D model, popravi obstoječa datoteka ali se iz skice oziroma fizičnega kosa razvije nova geometrija.
Pregledajo se kritični detajli: debeline sten, pritrditve, tolerance, montaža, smer izdelave, material in morebitna potreba po testnem kosu.
Model se preda kot datoteka ali se uporabi za izdelavo prototipa. Pri zahtevnih delih se po prvem testu naredi izboljšana verzija.
Obseg modelov, risb in prototipov prilagodimo fazi vašega projekta.
Opišite funkcijo, prostor vgradnje in pričakovane obremenitve. Skupaj določimo razvojni obseg.